1156 – Slovensko hmeljarstvo omenja urbar Notitia honorum de Lorca.
1839 – Dr. Hlubek pravi, da so na Štajerskem imeli “56 oralov hmeljnikov s 128 000 sadikami”.
1842 – Franc Žuža, lastnik rudnika Zabukovica, ustanovi prvo varilnico in postavi temelje žalskemu pivovarstvu.
1854 – Franc Žuža zasadi v okolici Žalca prve sadike žateškega hmelja.
1867 – Dr. Adalbert Cypl in Johan Hastonsky imata v okolici Celja prvi poskusni nasad.
1870 – Josip Bilger, oskrbnik graščine Novo Celje, napravi poskusni nasad württemberškega hmelja.
1876 – Janez Hausenbichler postavi stalen nasad württemberškega hmelja.
1878 – Simon Kukec od vdove Franca Žuža kupi žalsko pivovarno.
1880 – Napredni savinjski hmeljarji ustanovijo Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu.
1881 – Janez Hausenbichler izda knjižico Navod o hmeljariji, v kateri uči kmete hmeljariti.
1881 – Ustanovljena Savinjska posojilnica v Žalcu, ki je imela velike zasluge za širjenje hmelja v dolini.
1886 – Janez Hausenbichler in Karl pl. Haupt opravila prve poskuse s hmeljem sorte Golding.
1902 – Na pobudo društva ustanovljena hmeljarna v Žalcu.
1908 – Ustanovljena oznamkovalnica za hmelj.
1909 – Ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju je na prošnjo Hmeljarskega društva v Žalcu imenovalo za svetovalca savinjskega hmeljarstva univ. prof. botanike Julija Olsehowyja.
1914 – Začetek prve svetovne vojne, 1800 ha nasadov hmelja.
1918 – Konec prve svetovne vojne in samo 600 ha nasadov hmelja.
1918 – Južnoštajersko hmeljarsko društvo razširi delovanje na vso Dravsko banovino in se preimenuje v Hmeljarsko društvo za Slovenijo.
1926 – 1800 ha nasadov hmelja.
1926 – Signiranih 620 bal hmelja.
1927 – Fran Roblek v imenu Hmeljarskega društva za Slovenijo v pismu prosi ministrstvo v Beogradu, da naj s primerno uredbo prepove izvoz hmeljskih sadik ¨Golding¨ preko meja Slovenije, prav tako naslovi vlogo na ministra dr. Franca Kulovca s prošnjo, naj na pristojnem mestu podpre savinjske hmeljarje v borbi proti prekomernemu širjenju hmeljskih nasadov na Hrvaškem, v Sremu in Bački.
1929 – Kriza v hmeljarstvu, nizke cene, površine so se zmanjšale.
1930 – Društvo prične izdajati časopis Slovenski hmeljar, ki ga kasneje preimenujejo v Hmeljarski vestnik.
1941 – Začetek 2. svetovne vojne, 2450 ha nasadov hmelja.
1945 – Konec 2. svetovne vojne, 637 ha nasadov hmelja.
1945 – Ustanovitev Hmeljarske zadruge v Žalcu.
1952 – Ustanovitev Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu.
1952 – Ustanovitev hmeljarskega odbora kot operativnega organa hmeljarjev na območju celjske zadružne zveze.
1952 – Ustanovitev izvozno trgovskega podjetja Hmezad.
1954 – Organizirana prva hmeljarska šola.
1955 – 1959 – Postavljenih prvih 1000 ha žičnic.
1956 – Prvič po radiu objavljeni roki škropljenja proti peronospori in opozorila o pojavu drugih škodljivcev.
1956 – Ustanovitev Kmetijske proizvajalne poslovne zveze v Žalcu, ki je za področje hmeljarstva prevzela organizacijske in pospeševalne naloge za vse slovenske hmeljarje.
1958 – Pričnejo se prvi poskusi namakanja hmeljišč z razprševanjem vode nad žično konstrukcijo.
1959 – Prvi obiralni stroj v Sloveniji Allays 4 na posestvu Lava.
1959 – Organizira se mreža opazovalcev za potrebe prognostične službe.
1959-1960 – TPS škropilnice.
1961-1963 – Pršilniki TF 300M.
1960-1961 – Prve lesene žičnice s trdnejšo žico, plod domačega znanja.
1961 – Ustanovitev Hmeljarskega poslovnega združenja.
1962 – Prva obiralna stroja Bruff v Vrbju in na IHPS.
1963 – Začetek prireditve Dan hmeljarjev, prva tri leta v Preboldu, nato v Braslovčah.
1964 – Začetek gradnje betonskih žičnic.
1965 – Ustanovitev Poslovnega združenja za proizvodnjo hmelja, sadja, vina in živine.
1965 – Začetek strojne rezi.
1965 – Preizkušanje polstabilne namakalne naprave v hmeljskih nasadih in hkratnega škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi skozi namakalno napravo.
1965-1966 – Prvi pršilnik Master iz Anglije.
1967 – Prvi pršilnik Myers Tajfun.
1967 – Prva vrvica namesto žice za oporo.
1971 – Priznane prve domače sorte (Aurora, Atlas, Apolon, Ahil), ki so jih vzgojili na IHPS.
1971 – Začetek delovanja dveh največjih strojnih skupnosti za obiranje hmelja v dolini (Gotovlje, Gomilsko).
1972 – Začetki prognoze namakanja nasadov hmelja.
1974 – Začetek integrirane zaščite nasadov hmelja.
1975 – Ustanovitev Poslovne skupnosti za hmeljarstvo.
1979 – Priznane sorte Bobek, Blisk, Buket.
1985 – Prvi brezvirusni nasadi hmelja.
1987 – Prvo organizirano namakanje hmelja.
1990 – Priznane sorte Celeia, Cerera, Cicero, Cekin.
1991 – Preoblikovanje Poslovne skupnosti v Hmeljarsko družbo Slovenije d.o.o..
1992 – 40. Mednarodni hmeljarski kongres v Žalcu.
1995 – Preoblikovanje Hmeljarske družbe Slovenije d.o.o. v GIZ Hmeljarsko združenje Slovenije.
1997 – 2.504 ha nasadov hmelja.
2000 – Prevzem objektov in mehanizacije Hmezada z odkupom – slovenski hmeljarji.
2003 – Simpozij Znanstvene komisije IHGC (Mednarodnega hmeljarskega združenja) na Dobrni.
2004 – Ustanovitev društva Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije.
2007 – 1.875 ha nasadov hmelja.
2009 – Priznana sorta Dana.
2010 – Preimenovanje društva v Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije.
2012 – Priznana sorta Styrian Gold.
2013 – Priznana sorta Styrian Eureka.
2014 – Prva pridobitev certifikata ZGO Štajerski hmelj za ves pridelek slovenskih sort hmelja pridelanih na območju Slovenije (v kontrolo vključeni vsi slovenski hmeljarji).
2015 – Priznana sorta Styrian Eagle.
2016 – Priznani sorti Styrian Cardinal in Styrian Wolf.
2017 – Priznana sorta Styrian Kolibri.
2017 – Vpis imena Štajerski hmelj (Styrian hops) v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (ZGO).
2017 – 36. EBC (Evropski pivovarski kongres) v Ljubljani.
2017 – 1.590 ha nasadov hmelja.
2018 – Priznani sorti Styrian Dragon in Styrian Fox.
2018 – Preimenovanje društva v Združenje hmeljarjev Slovenije.
2019 – 57. Mednarodni hmeljarski kongres v Sloveniji od 29. 7. do 2. 8. 2019 (Žalec, Ljubljana).
2023 – Konferenca Znanstvene komisije IHGC 25. 6. – 29. 6. 2023 v Ljubljani, udeleženci obiščejo tudi Savinjsko dolino in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu.